Edinstveno otočje Kornati se razprostira v osrednjem delu hrvaškega Jadrana. Zaradi izjemne naravne lepote, velike razčlenjenosti obale, ohranjene narave in bogatega morskega ekosistema je bil leta 1980 večji del otočja Kornatov razglašen za narodni park. Narodni park Kornati obsega približno 220 km2, znotraj parka pa je 89 otokov, otočkov in pečin. Arhipelag Kornati je dobil ime po največjem otoku Kornatih.
Rastlinstva na otokih je zelo malo. Kljub temu narava zmaga s skromnimi rastlinami na skali. Kristalno čisto morje razkriva reliefno dno različnih oblik, rdeče korale, školjke in številne vrste rib.
Kornati so bili naseljeni že v prazgodovini. O tem priča najdba kamnite sekire ob vznožju hriba Padinka na otoku Kornat. Kornati so bili pogosto tarča osvajalcev in plenilcev, od Rimljanov, Benečanov do zadrskih gospodov. Čeprav so danes Kornati naseljeni le poleti, kmečke in ribiške hiše, raztresene v dobro zaščitenih zalivih Kornatov, razkrivajo prisotnost njihovih lastnikov. Na Kornatih ni vira električne energije ali vode.
Otočje Kornati je pravi raj za navtike, potapljače in vse tiste, ki želijo uživati v samoti nedotaknjene in čudovite narave. Na Kornatih je približno 20 restavracij z ribjimi specialitetami. Do narodnega parka lahko pridete z ladjo (lastno ali najeto) ali pa jo organizirajo turistične agencije, ki organizirajo izlete. Podrobnejše informacije lahko dobite v prostorih Javnega zavoda “Narodni park Kornati” v Murterju. NP je od Murterja oddaljen približno sedem navtičnih milj.
Edinstveno otočje Kornati se razprostira v osrednjem delu hrvaškega Jadrana. Zaradi izjemne naravne lepote, velike razčlenjenosti obale, ohranjene narave in bogatega morskega ekosistema je bil leta 1980 večji del otočja Kornatov razglašen za narodni park. Narodni park Kornati obsega približno 220 km2, znotraj parka pa je 89 otokov, otočkov in pečin. Arhipelag Kornati je dobil ime po največjem otoku Kornatih.
Rastlinstva na otokih je zelo malo. Kljub temu narava zmaga s skromnimi rastlinami na skali. Kristalno čisto morje razkriva reliefno dno različnih oblik, rdeče korale, školjke in številne vrste rib.
Kornati so bili naseljeni že v prazgodovini. O tem priča najdba kamnite sekire ob vznožju hriba Padinka na otoku Kornat. Kornati so bili pogosto tarča osvajalcev in plenilcev, od Rimljanov, Benečanov do zadrskih gospodov. Čeprav so danes Kornati naseljeni le poleti, kmečke in ribiške hiše, raztresene v dobro zaščitenih zalivih Kornatov, razkrivajo prisotnost njihovih lastnikov. Na Kornatih ni vira električne energije ali vode.
Otočje Kornati je pravi raj za navtike, potapljače in vse tiste, ki želijo uživati v samoti nedotaknjene in čudovite narave. Na Kornatih je približno 20 restavracij z ribjimi specialitetami. Do narodnega parka lahko pridete z ladjo (lastno ali najeto) ali pa jo organizirajo turistične agencije, ki organizirajo izlete. Podrobnejše informacije lahko dobite v prostorih Javnega zavoda “Narodni park Kornati” v Murterju. NP je od Murterja oddaljen približno sedem navtičnih milj.
NARODNI PARK KRKA
Narodni park Krka je biser, ne samo Šibensko-kninske županije, ampak je s svojo edinstvenostjo biser med vsemi nacionalnimi parki, na Hrvaškem in lahko rečemo tudi v svetu. Na površini 109 km² najlepšega toka reke Krke, vključno s spodnjim tokom reke Čikole, je nekaj videti in doživeti.
Narodni park pomeni območje povsem naravnega habitata flore in favne, voda in vodotokov ter drugih naravnih pojavov, torej celovit in nespremenjen ekosistem. Manjši posegi so lahko namenjeni turizmu, rekreaciji in izobraževanju. V znanstvenem smislu je zelo pomembno, da so človekove intervencije minimalne in komaj opazne.
Narodni park Krka je edinstven naravni pojav. Sestavljen je iz sedmih sedrenih slapov, višina vodnega kapljice pa je 224 m. Reka Krka izvira pod Dinarjo. Izvir je od Knina oddaljen le 3,5 km, reka s svojo dolžino 72,5 km (ta dolžina vključuje potopljeni del ustja) v primerjavi z drugimi hrvaškimi rekami 22 zapored. Obiščite narodni park Krka in za vse življenje boste presenečeni in polni vtisov.
Zaradi svoje edinstvene naravne osnove, izjemnih geomorfoloških oblik in veličastnih gozdov je bilo območje Velike in Male Paklenice že leta 1949 razglašeno za narodni park. Glavni razlog za razglasitev tega območja za narodni park je bila zaščita najbolje ohranjenega in največjega gozda kompleks v Dalmaciji.
Narodni park Paklenica pokriva površino 95 km² na pobočjih južnega Velebita, tam pa sta najvišja vrha – Vaganski vrh (1757m / nv) in Sveto brdo (1753 m / nv). Obsega območje hudourniških tokov Velike in Male Paklenice, torej njuna prepoznavna kanjona, navpično zarezana v južna pobočja Velebita, in širšo okolico.
Zaradi svoje edinstvene naravne osnove, izjemnih geomorfoloških oblik in veličastnih gozdov je bilo območje Velike in Male Paklenice že leta 1949 razglašeno za narodni park. Glavni razlog za razglasitev tega območja za narodni park je bila zaščita najbolje ohranjenega in največjega gozda kompleks v Dalmaciji.
Narodni park Paklenica pokriva površino 95 km² na pobočjih južnega Velebita, tam pa sta najvišja vrha – Vaganski vrh (1757m / nv) in Sveto brdo (1753 m / nv). Obsega območje hudourniških tokov Velike in Male Paklenice, torej njuna prepoznavna kanjona, navpično zarezana v južna pobočja Velebita, in širšo okolico.